V svetu motociklističnih dirkačev ni mogoče spregledati slovitega imena Kenny Roberts. Američan je že kot otrok oboževal konje, pri dvanajstih letih pa je presedlal na motor in dirke so ga tako očarale, da se je odločil postati profesionalni voznik. Svoj prvi motocikel je izdelal sam iz okvirja kolesa in kosilnice. Prvi pravi stroj, na katerega je sedel, je bil Tohatsu, ki ga je kupil njegov oče, kasneje pa ga je zamenjal za močnejšo Hondo.
Kenny Roberts se je rodil 31. decembra 1951, leta 1968 pa se je njegova dirkaška kariera začela izrisovati. V tem letu ga je opazil iskalec talentov Suzukija, kar je pomenilo pomembno odločitev – pustiti šolanje, pustiti šolo leto pred maturo in se posvetiti dirkanju ali pa končati šolanje in šele nato graditi formo. A izbral je pot dirkanja, tako da je dan po svojem osemnajstem rojstnem dnevu v San Franciscu prvič kot profesionalec sedel na startno linijo in dirko končal na četrtem mestu. Kennyjevega talenta ni bilo mogoče zanikati, vendar se je moral nekako premakniti in ni imel sponzorja. Leta 1971 ga je zavrnilo ameriško podjetje Triumph, uspešen je bil šele pri Yamahi, ki jo je zastopal na prvenstvu A.M.A. Grand National Chamionship.
Nedvomno je k njegovemu uspehu pripomogla tudi sprememba načina vožnje. Navdihnil ga je Finec Jarno Saarinen, ki je znal vleči koleno po asfaltu. Po smrti tega dirkača je Kenny metodo še izboljšal in postal pionir tehnike drsenja v motociklističnih dirkah. Ime ameriškega dirkača najbolj odmeva v povezavi z leti med 1978 in 1980. Dobil je ponudbo za sodelovanje v motociklistični seriji svetovnega prvenstva, ki pa je, kot je kasneje priznal, ni jemal preveč resno. A hkrati je želel pokazati, kaj zmore. O njegovi udeležbi so dvomili celo poznavalci, ki so bili prepričani, da bo Kenny potreboval vsaj eno leto, da se prilagodi na evropska dirkališča. Leta 1978 je postal prvi Američan, ki je zmagal na 500ccm svetovnem prvenstvu GP.
Tudi Kenny se ni izognil padcem in poškodbam, zaradi katerih je bil nekaj časa izven igre. A vedno se je vrnil v velikem slogu, kar dokazuje njegov legendarni šov v sedemdesetih z Barryjem Sheenom, ko ju je v cilju ločilo le 0,03 sekunde. Kenny Roberts je skupno trikrat ubranil naslov prvaka, konec leta 1983 je naznanil konec dirkaške kariere, ni pa zapustil grand prix okolja. Ustanovil je svojo ekipo, sponzoriral zelo dobre in uspešne voznike in celo sodeloval pri izdelavi motocikla Modenas KR3. Po njegovih stopinjah gre tudi njegov sin, ki je prav tako osvojil naslov v razredu 500ccm in ima svoje častno mesto v dvorani slavnih F.I.M. MotoGP tik ob svojem očetu, trikratnem prvaku.
