Poliestrska vlakna (mednarodna okrajšava PES) so sintetični izdelki iz skupine, ki vključuje tekstilna vlakna iz polietilen tereftalata (PET), polibutilen tereftalata (PBT) in politrimetilen tereftalata (PTT). Oznaka poliestrska vlakna se običajno nanaša na izdelke iz PET, iz katerega izhaja velika večina vlaken.
Poliestrska vlakna najdemo v praktično vseh tekstilnih izdelkih.
Najpomembnejše pozitivne lastnosti vključujejo::
- visoka odpornost na svetlobo
- odpornost na vremenske vplive
- odpornost na mikroorganizme
- nizka vlažnost (hitro sušenje)
Številne lastnosti se zlahka izboljšajo s kemičnimi ali mehanskimi postopki. Na primer:
- povečana orientacija molekul lahko poveča trdnost (sukanci za šivanje)
- puhastost (na račun trdnosti)
- kombiniranje z barvili (za barvanje nemodificiranih vlaken: disperzijska barvila)
- koagulacija, ukrivljenost
- relativno trda vlakna
- zmanjša gubanje izdelka
Otip in sijaj, ki sta zelo podobna naravni svili, dosežemo z vlakni z neokroglim (npr. trikotnim) presekom.
Votla poliestrska vlakna se uporabljajo kot alternativa perju, s to prednostjo, da je izdelke, polnjene s tem materialom, mogoče prati. (npr. Coolmax).
Videz poliestrske svile, podoben rezani preji, se doseže z mešanjem vlaken z različnimi stopnjami raztegljivosti in oblikovanja.
Mešanje naravnih vlaken s poliestrom na več načinov izboljša uporabne lastnosti preje. Najbolj fina poliestrska vlakna (mikrovlakna) so izdelana s četrtino debeline povprečnega bombaža, tkanine iz mešanic s poliestrom so lažje in se manj mečkajo, so močnejše in bolj vzdržljive, na primer Polartec. Enako velja za mešanice poliestra in volne.
Oznaka za oblačila 600D, 750D je podana z mersko enoto Denier, ki se uporablja za kvantificiranje debeline preje. Denier se lahko uporablja tudi za opis celotne debeline tkanine, saj gre za razširitev debeline preje, uporabljene v tkanini. Skrajšana je kot črka »D« za številko. Višja kot je številka, debelejša in bolj trpežna bo tkanina.